Kaj je praksa?


Delovna praksa je priložnost za študente, da spoznajo delo matematika v praksi. Med študijem se študentu lahko porodi občutek, da ob naboru bolj ali manj teoretičnih predmetov nima dovolj spretnosti, da bi pridobljeno znanje uporabil pri reševanju uporabnih matematičnih problemov. Izkušnje kažejo, da se matematik, ko se znajde pred konkretnim problemom iz prakse, ponavadi dobro znajde in zna problem postaviti v okvir, znotraj katerega je sposoben uporabiti svoje znanje. Namen delovne prakse je, da študent to spozna že med študijem. Z delom v podjetjih, kjer matematično znanje potrebujejo, se seznani z uporabo matematike v praksi, spozna, kako formulirati probleme v matematičnem jeziku, in pridobi spretnosti pri skupinskem delu na projektih. Praktične izkušnje mu lahko zelo koristijo pri iskanju zaposlitve po končanem študiju in pri oblikovanju svoje poklicne kariere.


Študent si delodajalca, pri katerem bo opravljal prakso, praviloma poišče sam. Pri tem mu lahko pomaga izvajalec predmeta Delovna praksa (v študijskem letu 2017/18 je to prof. dr. Emil Žagar na programu Praktična matematika, prof. dr. Jasna Prezelj in prof. dr. Tomaž Košir na magistrskem študiju Finančne matematike in prof. dr. Barbara Drinovec-Drnovšek na magistrskem študiju Matematike). Ta tudi oceni, ali praksa ustreza merilom, ki jih določa fakulteta. Nekaj spletnih naslovov podjetij in ustanov, kjer bi lahko opravljali praktično usposabljanje, najdete spodaj. Opravljanje prakse mora skrbnik odobriti.


Opravljanje prakse


Delovna praksa je obvezna za študente druge stopnje Finančne matematike in visokošolskega strokovnega programa Praktična matematika, tudi za študente druge stopnje Matematike in IŠRM pa predstavlja možnost, da zberejo do 12 kreditnih točk. Praksa za študente 2. stopnje poteka v obsegu 150 ur (6 kreditnih točk) ali 300 ur (12 kreditnih točk), za študente praktične matematike pa v obsegu 400 ur (15 kreditnih točk). Tema prakse se ne sme tesno pokrivati s temo magistrskega dela.


Pred začetkom prakse študent po elektronski pošti odda prijavo praktičnega usposabljanja. Da lahko študentska pisarna pripravi pogodbo, v kateri se podrobneje opredelijo obveznosti študenta, podjetja oz. ustanove in fakultete, v podjetju oz. ustanovi pripravijo program praktičnega usposabljanja, ki ga študent hkrati s podpisano pogodbo pred začetkom usposabljanja predloži skrbniku. Študent pogodbo pred začetkom prakse podpiše in pridobi podpise odgovornih oseb v podjetju oz. ustanovi. V primeru, ko študent nima statusa rednega študenta ali pa mu bo med prakso status potekel, se mora študent sam zdravstveno zavarovati in ob podpisu pogodbe predložiti ustrezen dokument.


Na koncu praktičnega usposabljanja mora študent napisati poročilo o praktičnem usposabljanju. V podjetju oz. ustanovi pa dobi potrdilo o opravljenem praktičnem usposabljanju, ki ga priloži poročilu. Naslovna stran poročila naj vsebuje študentovo ime in priimek ter ime gospodarske družbe oz. ustanove, kjer je študent opravljal strokovno prakso. Pred uvodom sledi zahvala osebam v podjetju, ki so študentu pri praksi pomagali. Uvodoma študent predstavi gospodarsko družbo oz. ustanovo, kjer je opravljal strokovno prakso. Potem predstavi svoje delo. V zaključku predstavi znanja, ki jih je na praksi pridobil. Celotno poročilo naj bo oblikovano z uporabo računalnika in naj obsega 3 do 5 strani. Poročilo odda skrbniku praviloma v roku enega meseca po izteku prakse.


Uspešno opravljeno praktično usposabljanje študent predstavi skrbniku oziroma kolegom. O načinu predstavitve se dogovori s skrbnikom.


Nekatera podjetja in ustanove v Sloveniji, kjer so naši študentje v zadnjih letih opravljali prakso: